Kar nekaj Drave je preteklo (ups, za Ljubljančane: Save ali Ljubljanice), kar smo se nazadnje bolj številčno srečali. Čez dve leti bomo imeli eno zelo okroglo obletnico. Kakšen dogodek ZAPS je vmes kar prav prišel, da vem, da vsaj nekateri še migamo. Nas daje starostna utrujenost ali spomin, da se ne dobimo na eni "pogovorni večerji"? Časi pa so taki, da gre marsikdo v pokoj, zato sva s Taniso menila, da bi bilo dobro pripraviti eno kotrolo. Ne, koliko služite, temveč, kje ste. Na povezavi naslovi najdete zadnji izvod naših kontaktov. Lepo prosim, da preverite vsaj svoje podatke! Še lepše bi bilo, da pogledate še za najbližje kolege, ali so podatki popolni. Na podlagi zgornjih podatkov sem poslal obvestila tako po elektronski pošti kot na mobilne številke. Prosil bi vas, da mi kontakte potrdite ali morebitne spremembe posredujete po mailu ali SMS, da jih ažuriram! Pomlad je že skoraj mimo, zato mislim, da bi lahko organizirali srečanje v jeseni na starem mestu, saj ga vsi poznamo. Če bo le prostor... Dobivali smo se v vseh mogočih mesecih, torej povejte, če vam kateri od jesenskih mesecev oziroma petkov ne odgovarja, da poskušamo to upoštevati pri rezervaciji žabje predjedi... PS: Vse bolj smo si različni, zato imam pred sabo organizacijsko pripombo/predlog, da vsak sam plača svoj račun. Nekateri ste že netolerantni na pijačo, drugi na hrano, pa je potem bolje, da ne mečemo vsega v en koš, kajne?
1 Comment
V pomanjkanju iniciative posredujem tule povezavo do zunanje novice...
rastokirn.weebly.com/blog-si/dan-arhitektov-2023 Naša srečanja pogrešam že par let. Letos smo imeli takšno lepo obletnico, a smo jo kar preskočili :-( Morda pa bo v novem letu bolje? Čeprav nikdar več ne bo 55! Dragi moji, morda nisem več najhitrejši in najokretnejši, bojim pa se, da sem vedno bolj čustven. Ima še kdo takšne težave?
Vsem želim vse naj... Rasto Gostilna Pri ŽabarjuVse mogoče se dogaja z nami pri teh letih - posel gre gor in dol, z denarjem je še huje, o zdravju včasih sploh ne želim govoriti. Eno pa ostaja - naša srečanja so vedno zanimiva. Celo takle sramežljivež kot jaz se zna pogovarjati celo noč! No, ne ravno celo, kmalu po polnoči smo morali končati. Verjetno je za gostinca naslednje jutro že spet delovno?
Kdo vse je prišel? Nekateri od blizu, drugi malo manj. Miro vodi z daljavo in stalnostjo, Tanisa s požrtvovalnostjo, ostali pa se z veseljem udeležujemo. Eni redno, nekateri občasno… V rubriki "fotogalerija" si lahko ogledate nekaj dokazov, v rubriki “o nas” pa najdete prisotnost še črno na belem. Hvala Nadi in Miru za pomoč pri fotografiranju. MAO, LjubljanaKako prikladno, da je Dan arhitektov na petek! Lahko pozabim na službo in se posvetim razmišljanju in razgovorom o arhitekturi. Saj sem pri "sodobni arhitekturi na tleh bivše Jugoslavije" celo sam sodeloval. Ja, tako odrasel sem že! Seveda sem arhitekt. Ne, ne ukvarjam se le z arhitekturo in prostorom. Večina časa porabim za razgovore, odgovore in ostala, tako imenovana administrativna opravila. Da lahko en dan poslušam in gledam, kaj počnejo drugi, mi prav paše, ne glede na moje strinjanje ali "manj strinjanje" z videnim in slišanim. Dopoldne pred samim dogajanjem v gradu Fužine oziroma Muzeju za arhitekturo in oblikovanje sem imel en tak sestanek, srečanje prepričanih s prepričanimi. Bog, kako sem bil utrujen. Zaradi tega pa sem potem še zamudil začetek predavanj v okviru dogodka Dneva arhitektov. Tale zapis je torej rahlo okrnjen, Maroje Mrduljaš je imel uvodno predstavitev, a sem ga videl samo v hrbet. Miha Dešman in Aleš Prijon ne predstavljata projektov, temveč "politiko." In potem se je začelo zares, z nagradami. Raznobarvni svinčniki so dobili svoje lastnike, jaz pa sem čakal na planersko načrtovalske naloge. Kljub prijazni obrazložitvi Mirana Gajška, da je urbanizem podlaga dobrim projektom, da pa je komisija prejela le malo tovrstnih nalog (in morda tudi zato ni podelila nobene nagrade), sem se zavedel, da je ta tema arhitektom rahlo tuja. Lahko bi rekel tudi - malo odveč. "Saj urbanizem je vendar tisti nebodigatreba, ki arhitekte omejuje pri izražanju kreativnih zamisli in poletu." Čeprav je bila med podelitvijo priznanj dvorana polna, je bilo po svečanem delu dogodka na dvorišču še več ljudi. Nekateri pridejo torej tudi zaradi družbe, ne samo nagrad? Prav hrupno je postalo, ko se srečamo s tistimi, ki jih niti tu redno ne vidimo.
Kot ponavadi nisem uspel fotografirati tistega, kar je dalo zagon pogovoru in toploto telesu - kozarec vina in burgerji različnih vsebin. Na to bi se pravzaprav lahko navadil. Oziroma sem se že, šel sem po repete... MAO, Grad Fužine, Ljubljana Spet je leto naokoli. Malo smo starejši (zagotovo), pametnejši (upam), bogatejši (prav gotovo, a ne finančno!), radovednejši in zato še vedno hodimo na dneve arhitekture, da prekomentiramo dela kolegov in razmišljamo, kaj bi v življenju še lahko izboljšali. Muzej arhitekture in oblikovanja na Gradu Fužine v Ljubljani je prav gotovo pravšnja lokacija za največji praznik stanovske srenje. Arhitekti, urbanisti in prostorski načrtovalci (menda ne samo v ZAPS?) imamo v začetku oktobra dan zase. Zakaj to ni dela prost dan? Zato, ker arhitektura ni poklic, temveč način življenja, in ker na Dan arhitektov ne izklopimo, temveč izkoristimo za pogovore, komentarje (tudi kritike), mreženje in spoznavanje... Predavanja so se začela z nagovorom predsednika ZAPS Andreja Goljarja, nadaljevala pa s predstavitvami zakonov, ki so v pripravi. Poleg Helene Kovač je imel besedo predvsem Vlado Krajcar, ki se je trudil razložiti gradiva v postopku in odnos zbornice do njih na način, ki bi bil vsem razumljiv. Takšna naloga ni enostavna, saj smo arhitekti "umetniki", ki jim je zakonodaja največkrat le ovira k uspehu. Še dobro, da je bilo v gradivu nekaj točk, ki so poskrbele za adrenalin (npr. kako bi prišli do več posla...).
Zares pa je poskrbela za bolj aktivno udeležbo šele okrogla miza z naslovom Kultura prostora zdaj! Voditeljica Mika Cimolini je krmarila skozi vprašanja, ki jih je postavljala Mihi Dešmanu, arhitektu (Fakulteta za arhitekturo), Matjažu Uršiču, prostorskemu sociologu (FDV), Petru Gabrijelčiču, arhitektu (dekanu Fakultete za arhitekturo), Maji Simoneti, krajinski arhitektki in urbanistki (IPOP, LUZ), Matevžu Čeliku, arhitektu (direktor MAO) ter Marku Poliču, okoljskemu psihologu (Filozofska fakulteta). Kristus, kaj poleg Maje nihče ne gre na teren? Ali pa vsaj iz Ljubljane? Še dobro, da so temperature že jesenske, nekatera razmišljanja te kar pogrejejo. Sam mislim, da je za večino nepravilnosti v prostoru kriva politika, in v ta koš mirno uvrstim tudi našo stroko in še bolj zbornico. Za dobitnike priznanj je bilo seveda najpomembnejše dejanje tega dne sama podelitev priznanj, ki jo je z nagovorom otvorila ministrica za okolje in prostor Irena Majcen. Spodaj nekaj utrinkov s podelitve... Nagrade Zlati svinčnik za odlično izvedbo so bile podeljene za objekte stanovanjske soseske Brdo F5 (Aleš Žnidaršič, Katja Žlajpah in Vesna Vraničar / Multiplan Arhitekti), hišo na Golem (Tomaž Krušec, Lena Krušec in Vid Kurinčič / Arhitektura Krušec), Mestni park Rakova Jelša (Klara Bohinc, Andraž Keršič, Martin Kruh, Aljoša Lipolt, Samo Mlakar, Dino Mujič, Tamara Nemeth in Rok Žnidaršič) ter obnovo Slovenske ceste v Ljubljani (Aljoša Dekleva, TiVa Gregorič, Jana Kocbek, Davor Katušič, Jurij Sadar, Boštjan Vuga, Marko Studen, Boris Matič, Miha Dobrin in Tomaž Krištof). Nagrada Zeleni svinčnik pa je verjetno najpomembnejša med "pisali" saj gre po besedah ZAPS-ove zelene žirije za izvedbo, ki je nastala z zavestno odgovornostjo do okolja in družbe ter z namenom trajno izboljšati družbeno in okoljsko kakovost bivanja. Nagrada je bila podeljena za Hišo Vrhe v občini Slovenj Gradec (David Mišič, Sašo Žolek, Brigita Čas, Kaja Kotnik in Aleš Koprivšek / Styria arhitektura).
In potem je prišel vrhunec večera, recimo mu "čas za čestitke..." Vsi panoji so bili razstavljeni v hali ob Gruberjevem kanalu, v preddverju konferenčne dvorane. Prostor je ravno prav velik za ogled panojev, če bi se vsi obiskovalci pomikali v isti smeri. Bog ne daj, da se vmes kdo ustavi. Zato pa za neuradni - družabni del srečanja še bolj prav pride grajsko dvorišče, čudovit ambient med masivnimi zidovi in obokanim hodnikom. Pogovori s kolegi, bivšimi sošolci, skoraj pozabljenimi davnimi sodelavci so tista pika na i, da se človek pripelje tudi uro ali dve daleč. Če pa obenem spoznaš še nove ljudi in širiš mrežo poznanstev, toliko zanimivejše. Ko postane tema pogovora karkoli drugega kot "zgode in nezgode" prostorsko gradbene zakonodaje, je vzdušje toplejše...
Le kdaj se takšno srečanje konča? Verjetno ob polnoči, ker je imenovano Dan arhitektov. Nisem preverjal, ker imam še daleč do doma, me bo pa radovednost privedla spet čez kakšno leto. MAO, Grad Fužine, LjubljanaDnevi arhitektov v organizaciji ZAPS prihajajo zagotovo kot letni časi. Letošnji je bil razdeljen na aktivni in pasivni del. Aktivni nas je v obliki vodenega ogleda najprej popeljal po Škofji Loki, natančneje ravnokar urejenem Cankarjevem trgu in Blaževi ulici. Za parterne ureditve je arhitekturni biro Ravnikar Potokar s sodelavci (Primož Žitnik, Ajdin Bajrović, Andrej Blatnik, Špela Kuhar, dr. Tanja Simonič Korošak in Studio Miklavc) prejel zlati svinčnik ZAPS 2015. Nadaljevanje je sledilo v Garden Village Bled, za projektiranje katerega so bili z zelenim svinčnikom ZAPS nagrajeni Gregor Vreš, Tina Demšar Vreš, Borut Kokelj, Barbara Kokelj, Miloš Jeftič in naročnik Borut Kelih.
Gostilna pri Žabarju, LjubljanaRedni obiskovalci vejo, da nam včasih uspe tudi presenečenje. Tokrat nas je obiskal Rio Bazy (Riyadh, iraški kolega) s svojo družino. Neverjetno, spominja se več sošolcev, kot jaz!
Kaj smo počeli? Ah, malo smo si izmenjali novice, nato poslušali dogodivščine od doma in s posla, vmes pojedli tiste žabe, ki nam niso pravočasno pobegnile z mize, rahlo zalili grla, da med pogovorom niso ostala suha... Če nas gostinec ne bi poslal na zadnjo kavo v kavarno čez dvorišče, bi verjetno še danes čvekali... Tanisa, ponovno hvala! Sem razumel prav, da se spet dobimo šele 7. oktobra 2016 na 40. obletnici? Fotogalerija... Gostilna pri Žabarju, LjubljanaPoznate tele tu gori? So vam všeč? Zagotovo, zaradi njih ste prišli k Žabarju. No ja, morda tudi zaradi žab, ki so pobegnile po celi mizi, pa smo kljub temu vse ujeli, pojedli in še poplaknili, da ne bi dehidrirale...
Fotogalerija... MAO, Grad Fužine, LjubljanaKdor dela v stroki, pozna pomembnost prodaje. Pa pri tem ne mislim na prodajo projektov ;-)
No, vsekakor Dan arhitektov pomeni naš praznik, ko rahlo izprežemo - najprej ob predavanjih malo potrpimo, potem pa v prostem razgovoru še malo počvekamo... Fotogalerija... |
Authornaziv: arhitekti Archives
May 2024
Categories |